Hialuronska kislina
Hialuronska kislina je sestavina, ki je naravno prisotna v človeškem
telesu. Največjo koncentracijo najdemo v tekočini okoli očesnega zrkla,
živčnem tkivu, koži in sklepih.
Zametki raziskovanja
hialuronske kisline segajo v leto 1841, ko je nemški znanstvenih Henle
ugotovil, da se med celicami nahaja amorfna snov, ki jo je takrat poimenoval
osnovna substanca. Bolj podrobno raziskovanje osnovne substance se je pričelo
po letu 1928. Karl Mayer in John Palmer sta leta 1934 iz steklovine očesa
izolirala nepoznano substanco in jo poimenovala hialuronska kislina (Hyalos =
steklo). V medicinske namene so hialuronsko kislino prvič uporabili za
nadomeščanje steklovine očesa. Hialuronska kislina je vpletena v maligne
procese, embriogenezo, vnetja, celjenje ran, vpletena pa je tudi pri celičnem
gibanju ter signaliziranju.
Hialuronsko kislino se čedalje bolj pogosto uporablja v kozmetičnih izdelkih, kjer ima različno vlogo. Primarna funkcija je vlaženje kože in »upočasnjevanje« staranja. Ima izjemno sposobnost zadrževanja vode, saj lahko zadrži tu do 1000-kratno maso glede na lastno težo. Do kar 50% vse strukturne hialuronske kisline v telesu je moč najti v njeni matrici.
Oblike hialuronske kisline
Ločimo dve obliki hialuronske kisline. Sintetično obliko
imenujemo natrijev hialuronat, ki je izdelan s postopkom fermentacije bakterij.
Naravna oblika pa imenujemo natrijev hialuronan. Molekula naravne oblike je
manjša ter tako omogoča višjo raven absorbcije.
Z napredkom
tehnologije lahko večje molekule sintetične oblike s posebno encimsko
tehnologijo razbijajo na manjše in s tem izboljšajo sposobnost absorbcije.
Natrijev hialuronat je prisoten tudi v izdelkih, ki se uporabljajo na področju oftalmologije. Najdemo ga lahko v tekočini za kontaktne leče Gelone, tekočini Laim-Care ter v kontaktnih lečah TopVue Air. Kontaktne leče TopVue Air so shranjene v blisterju napolnjeni s tekočino, ki je obogatena z dodatkom natrijevega hialuronata.
Komentarji