Težave z vidom in kontaktne leče

Preden začnemo govoriti o napakah vida, preverimo, kako kontaktne leče pravilno delujejo na oko in kako vplivajo na refrakcijske težave z vidom. Pri ljudeh z normalnim vidom oziroma z vidom brez refrakcijskih napak, svetlobni žarki vstopijo v roženico v sprednjem delu očesa in so usmerjeni v eno točko na mrežnici. Ko svetloba zadane mrežnico, se svetloba pretvori v signale, ki gredo v možgane, in se tam predelajo v sliko. Včasih se roženica ne odziva pravilno na svetlobo prav zaradi refrakcijske napake. Kontaktne leče omogočajo pravilen odziv mrežnice na svetlobo. Vrsta refrakcijske napake igra pomembno vlogo pri vrsti kontaktnih leč. Koliko se kontaktna leča odziva na svetlobo oziroma trdnost kontaktne leče, je izraženo v dioptriji. Višja je dioptrija, močnejša je kontaktna leča.


Eno izmed refrakcijskih napak imenujemo kratkovidnost. Ljudje s to napako lahko jasno vidijo na bližino, vendar je oddaljena vizija bistveno slabša, zamegljena. Da bi odpravili kratkovidnost, morajo biti kontaktne leče na sredini tanjše kot na robovih kontaktne leče. Dioptrija teh kontaktnih leč je negativna (minus), kontaktne leče pa vsebujejo konkavno oziroma razpršilno lečo. Ta leča širi svetlobo od središča kontaktne leče in jo pošilja do mrežnice.

Poleg kratkovidnosti, poznamo tudi refrakcijsko napako imenovano hyperopia ali daljnovidnost. Ljudje z daljnovidnostjo lahko jasno vidijo na daljavo, vendar imajo težave z vidom na bližino. Da bi odpravili daljnovidnost, morajo biti kontaktne leče na sredini debelejše ter na robovih tanjše. Dioptrija teh kontaktnih leč je pozitivna, kontaktne leče pa vsebujejo konveksno oziroma zbiralno lečo.

Kje je kontaktna leča debelejša?

delovanje kontaktne leče

Komentarji

Imate kakšno vprašanje?