Preden začnemo govoriti o napakah vida, preverimo, kako kontaktne leče
pravilno delujejo na oko in kako vplivajo na refrakcijske težave z vidom. Pri
ljudeh z normalnim vidom oziroma z vidom brez refrakcijskih napak, svetlobni
žarki vstopijo v roženico v sprednjem delu očesa in so usmerjeni v eno točko
na mrežnici. Ko svetloba zadane mrežnico, se svetloba pretvori v signale, ki
gredo v možgane, in se tam predelajo v sliko. Včasih se roženica ne odziva pravilno
na svetlobo prav zaradi refrakcijske napake. Kontaktne leče omogočajo pravilen
odziv mrežnice na svetlobo. Vrsta refrakcijske napake igra pomembno vlogo pri
vrsti kontaktnih leč. Koliko se kontaktna leča odziva na svetlobo oziroma
trdnost kontaktne leče, je izraženo v dioptriji. Višja je dioptrija,
močnejša je kontaktna leča.
Eno izmed refrakcijskih napak
imenujemo kratkovidnost. Ljudje s
to napako lahko jasno vidijo na bližino, vendar je oddaljena vizija bistveno
slabša, zamegljena. Da bi odpravili kratkovidnost, morajo biti kontaktne leče
na sredini tanjše kot na robovih kontaktne leče. Dioptrija teh kontaktnih leč
je negativna (minus), kontaktne leče pa vsebujejo konkavno oziroma razpršilno
lečo. Ta leča širi svetlobo od središča kontaktne leče in jo pošilja do
mrežnice.
Poleg kratkovidnosti, poznamo tudi refrakcijsko napako
imenovano hyperopia ali daljnovidnost. Ljudje z
daljnovidnostjo lahko jasno vidijo na daljavo, vendar imajo težave z vidom na
bližino. Da bi odpravili daljnovidnost, morajo biti kontaktne leče na sredini
debelejše ter na robovih tanjše. Dioptrija teh kontaktnih leč je pozitivna,
kontaktne leče pa vsebujejo konveksno oziroma zbiralno lečo.
Komentarji