Preden začnemo govoriti o napakah vida, preverimo, kako kontaktne leče
pravilno delujejo na oko in kako vplivajo na refrakcijske težave z vidom. Pri
ljudeh z normalnim vidom oziroma z vidom brez refrakcijskih napak, svetlobni
žarki vstopijo v roženico v sprednjem delu očesa in so usmerjeni v eno točko
na mrežnici. Ko svetloba zadane mrežnico, se svetloba pretvori v signale, ki
gredo v možgane, in se tam predelajo v sliko. Včasih se roženica ne odziva
pravilno na svetlobo prav zaradi refrakcijske napake. Kontaktne leče omogočajo
pravilen odziv mrežnice na svetlobo. Vrsta refrakcijske napake igra pomembno
vlogo pri vrsti kontaktnih leč. Koliko se kontaktna leča odziva na svetlobo
oziroma trdnost kontaktne leče, je izraženo v dioptriji. Višja je dioptrija,
močnejša je kontaktna leča.
Eno izmed refrakcijskih napak
imenujemo kratkovidnost.
Ljudje s to napako lahko jasno vidijo na bližino, vendar je oddaljena vizija
bistveno slabša, zamegljena. Da bi odpravili kratkovidnost, morajo biti
kontaktne leče na sredini tanjše kot na robovih kontaktne leče. Dioptrija teh
kontaktnih leč je negativna (minus), kontaktne leče pa vsebujejo konkavno
oziroma razpršilno lečo. Ta leča širi svetlobo od središča kontaktne leče
in jo pošilja do mrežnice.
Poleg kratkovidnosti, poznamo tudi
refrakcijsko napako imenovano hyperopia ali daljnovidnost.
Ljudje z daljnovidnostjo lahko jasno vidijo na daljavo, vendar imajo težave z
vidom na bližino. Da bi odpravili daljnovidnost, morajo biti kontaktne leče na
sredini debelejše ter na robovih tanjše. Dioptrija teh kontaktnih leč je
pozitivna, kontaktne leče pa vsebujejo konveksno oziroma zbiralno lečo.
Komentarji